Blue fish

Ribe so edine domače živali, ki jih premoremo. 

Prejšnje  umrle zaradi...pojma nimam česa. Nitrati, nitriti, bakterije virusi...kaj jaz vem. So šle rakom žvižgat.

Izpraznili, dezinficirali,  nabrali kamne, jih skuhali in preuredili.

Kupili nove ribe.

Zdej lahko rakom žvižgajo še ko so žive.

There is a light that never goes out

"Veš kaj, Bajsi, to me  spominja na nekaj, kar sem prebral o partnerstvu: ne hodi pred menoj, ker ti tako ne bom mogel slediti, pa tudi ne za menoj, ker bi te lahko izgubil. Ne hodi pod menoj, ker bi te lahko pohodil, pa tudi nad menoj, ker bi lahko bil zame pretežek. Hodi ob meni, ker sva si enaka."

"Da, Demian, tako je. Najpomembnejše je vedeti, da nihče ne more prehoditi tvoje poti namesto tebe. Pa tudi, da je pot lepša, če po njej hodiš v družbi. Da veš, kdo si in da si edinstven, drugačen in ločen od sveta z mejo ki ti jo postavlja tvoja koža, kar pa ne pomeni, da si osamljen, obupan, prav tako ne samozadosten."

"Torej ni mogoče živeti sam?"

"Odvisno od tega, kako želiš preživeti vsak trenutek in kdo so v vsakem trenutku drugi."

 Odlomek iz knjige: Jorge Bucay; Ti povem zgodbo?

Nedeljska prognoZA

takoj zjutraj (deca se itak zbudijo najmanj pol ure pred odprtjem volišča);

v trenirki s tremi črtami,

v šuškastem zgornjem delu,  

supergami za laufat

nepočesana (itak), 

s svojima posebnima otrokoma, 

eno bom peljala na vozičku-čeprav gre veliko dete komot lahko peš,

drugo dam na terapevtsko kolo-čeprav gre malo dete še bolj komot lahko peš,

z možem ki je manjši od mene

z modrim kulijem napisano ZA na roki-čeprav tega itak ne rabim

na volišče

Heartbreaker

 je med veščinami, skupaj z mojim imenom  in priimkom, pisalo  v njegovi taborniški knjižici.

Ne vem natančno kdaj se je začelo...vem samo, da se je hecno končalo. Nikoli nisva en drugemu rekla: Nočem bit več s tabo. Ne maram te več.

Vse kar se je zgodilo je bilo...hm katera bi bila prava beseda..." fading". 

 Nič več klicanja po telefonu, sedenja s tisto zavtreno žico slušalke na hodniku,  samo  neprijetni pogledi, odmikanja na hodniku, menjava številke avtobusa, druga avtobusna postaja... mojstrsko izmikanje torej.

 Tako se pač to dela,  ko si star 15 in nimaš toliko jajc, da človeku s katerim si kar nekaj časa delil zadnji konec busa št. 11,  pisal pisma, sprehajanja po Trubarjevi, poslavljanja na avtobusni postaji- kjer je trafika še zmeraj točno taka kot takrat- povedal kar je treba. Jajc, da bi to od njega dejansko hotela.

 Kadar pomislim  na to... se mi zdi, kot da sem čakala in čakala na zaključek. To je edini logični zaključek tega, da  z njim  dolgo, dolgo časa nisem mogla normalno spregovoriti, da sem se še nekaj let nazaj ob srečanju počutila kot 16 letna koklja, ki nikakor ne more it preko.  

  

Majke mi... ko ga naslednjič vidim  ga povabim na kavo! 

 Podnapisi: odprla škatlo spominov iz omare, prebrala pisma...in se nasmejala. Mladost ne vrne se nobena...in prav je tako! 

 

 In če citiram en komentar :  Majstor Đole je sve rekao u pjesmi, ali jebiga čovjek mora sve na svojoj koži isprobati....

Overload

Dejstva so, kakršna so. Teh se ne da spreminjat. Tudi dan ima 24ur, teh se ne da ne kupit, ne nategnit, če jih kje kaj ukradeš, se ti to kot bumerang vrne nazaj. Ali se ti odklopi hard disk in se zmedeš že ob odpiranju ključavnice. Ali ti odpove telo zaradi kakšne banalne stvari. 

Zadnje čase se mi pogosto dogaja ono prvo. 

Včasih se mi zdi da bi rabila nekoga, ki bi udaril po mizi in rekel:

Zdej pa tako! Izbiraj med A in B, ker C očitno ne gre več!

Mrzlično iščem še med drugimi variantami 

 (vir:http://www.quotesnsayings.net/quotes/category/topics/inspirational)

Gospa, kako ste pa VI?

"O ne, ne bom!

Mi v vsaki ščetinici tenko zveni, da volku ni dobro pogledat v oči!"

Povzeto po:  Trije prašički. Angleška ljudska pravljica in Anja Štefan.


Ali: neumno vprašanje, neumen odgovor!

Feel the city

Točno vem katere čevlje obut , da metal detector ne piska, točno vem kaj vse moram slečt,… vse samo da sem najhitreje čez vse cone  da te spustijo  brez vprašanj do Gate A-C in potem  dalje. Duty free je posebna zgodba za mojo denarnico,  predvsem mi gredo lepo v nos dišave, danes  se z mano domov  pelje Burberry Beat.

Moja naj  lista

1.       Praga.. bila večrat in vsakič posebej me navdahne z...ne vem s čim, ampak občutek je res dober. In čeprav sem tehnično še zmeraj tukaj si vseeno želim: beam me up Scotty!

2.       Amsterdam,  voda, kanali,Irska kava s posebnimi učinki

3.       Sarjevo, čevabdinice , Sarajevsko pivo, niti me ni motilo ko  mi je mufti ob 5h zapel budnico

4.       Bratislava

5.       Pariz, ta bo imel vedno posebno mesto v moji glavi/srcu

6.       Dunaj, še zmeraj se živo spomnim  tistega tedna

7.       Bukarešta. V bistvu me je fascinirala Casa popoli s svojo ogromnostjo... mislim da  sem z avtom voziš okrog 5 minut.

8.   Varšava

9.     Vilnius, preveč je deževalo in moji čevlji so bili preveč zmočeni da bi to pozabila…

10.   Moskva, na zadnjem mestu, pa kolikorkoli mest je do zdaj bilo. Nekako mi ne sede kombinacija žensk v ultra miničih s kalašnikov v roki…rdeči trg na slikah lepši kot v živo,  ljudje totalno neflexibilni

Potem pa so tukaj še nekatera, ki ali sem bila tam premalo časa, ali pa se jih sploh ne spomim…vklapljam spomin…recimo…

 Munchen in moja prva moda obleka z majhnimi belimi rožicami, za katero je moj -takrat še ne…ne res niti pod razno ne- mož rekel da mi paše…so ble še marke takrat…ja marke…

Rated 18...something worth sharing

Prolog: Sedim pred gate 10. Boarding čez 15 minut. Nimam časa vžgat računalnika (ni jabolčni, novejšega je vzela recesija) se spomnim, da ta "mali pametni" tudi premore funkcijo pisanja beležk. Med njimi najdem ta 8 mesecev star zapis. Objavljam z vsemi tipkarskimi napakami.

 Dozdeva se mi zakaj oz. kako lahko moški konstantno mislijo na s*x.

Povsem verjetnosti njihove možganske celice ne poznajo drugega mašila, medtem ko gre nam ženskam po glavi kaj bomo skuhle, če je perilo,oprano, ga jtrea povesit, a so deca lača, žejna...tako možgani pač nimajo časa mislit na te lepe radosti.

Žal!

Moški pač na take stvari ne pomisli tako pogosto kot me. A kako sem to ugotovila?

Ni bilo težko.

 Zaprta  7 dni v ICU sobi 6. nadstropja FOR na Rue Manin z dvema knjigama enim zelo zaspanim detetom, brez tv... Preberem prvo knjigo prvi dan, ki govori o pogabljanju vase...eh ja čas je pač treba zapravit...zaj zaboga ne mormo časa zamrznit in višek vzet takrat k rabimo..wouldnt it be nice?

Drugi dan drugo knjigo...a ta druga knjiga vsebuje take zeelo romantične in že skoraj erotične zapise...eh aj ja.

In ker razen tega da sem tukaj asistirala sestram, moja pamet pač ni bila zavzeta z ničemer drubim kot temi sočnimi zapisi. Priznam...prebrala ene 6x...

No to je vsa skrivnost. Pa prosim vzemite na znanje da sem bila tiste dni res dobesedno zaprta med 4 stene brez drugega možganskega mašila. Pa u bistvu sem zelo vesela da je bilo tako, ker ....mmm...fajn je bilo  priti domov;)

Podnapisi: Prva knjiga je bila Elizabeth Gilbert; Jej, moli, ljubi. Druga Sophie Kinsella; Gospodinja da te kap. Obe kupljeni v Duty-u na Letališču Brnik.  Mislim da sem v 10 dneh prvo knjigo prebrala 3x, drugo 6x. 

Monitor and you will succeed

 Yeah right! V teoriji že....

Da pogledam kaj moram monitorirat:

1. Najprej počisti vse kar je na seznamu za 2011...ta bo težka! Ti že veš kaj to je. Ne bom še enkrat pisala! Evo! Prva kljukica
2. Začnem uresničevati svojo idejo: 2x na teden ob 14.45 iz službe in v Sunny tečt na mašini. Me zunaj že itak zebe,  in mi nekako v tem mrazu in megli-predvsem me moti megla po kateri kašljam- res ni za tečt                Hm..."Šta da kažem, da ne lažem?" Me je ujela pomlad, bom tekla kar zunaj
3. Pretečem 10 km pod 1:10:0   0... tralala, hopsasa...ajmo Sraka razpri krila in končno začni!
4.  Končno najdem in nadenem nekaj permanentnega  za okoli gležnja
5.  Se bolj pridno učim kitaro, predvsem mi gre vadba  bolj slabo    :( maaalloo bolje
6.  Da zapravim kolikor malo se le da (ja, ja vem: definiraj koliko je to malo*)     so far so good
7.  12.7. 2012  Dunaj koncert Bruce Springsteen...NUJNO!    karta 100€ (ena da ne bo pomote)...moram kupit čimprej!
8. Izboljšam svoje trebušne mišice Hm...šta da kažem, da ne lažem?
9.  Končno uresničim babji vikend
10. V ključnih trenutkih: NE DAJ SE ! to je edino kar letos res obvladam
11. Preberem še veliko fajnih knjig so far so good
12. Da bodo deca zdrava in vesela so far so good
13.  Ostalo pa: