Telegram

Martini out.
Čelada super.
Dereze za veliko- zakon!
Doppelčrna Diretissima!
Roger and out

Dvosmerna

Mami a lahko en jafa keks?
Ne.
Mami, kaj pa dva jafa keksa lahko?
Ne tudi  dva ne.
Mami kaj pa deset jafovih keksov lahko?

Čeprav tokrat ni bila uspešna, mi je ta taktika zelo všeč

what`s the story morning glory

Mi ni problema vstat  zjutraj…ampak sem kakšne pol urce »a little bit grumpy«.

Če bi imela na glavi ekran, bi na njem pisalo:

Synchronizing...waiting time 15min, 54s

Tip of the day: Cup of coffe might help

Včasih pa :

Synchronizing: failed

Buffering…

Se tudi zgodi kdaj  da ne glede nato, koliko pufra  imaš… že ena kapljica kisline ali baze vse poruši.

Potem se ti zgodi naslednje:

Sinhronizing: failed

Buffering: failed

Tip of the day: Turn the bitchy mode on

You can also try: please shut down the system and start again

Ali po naše: pejt nazaj spat…zna bit da bo potem boljše

Cause we are
We are shining stars
We are invincible
We are who we are

Trije medvedi

To me gnjavi še dober mesec in me nervira vsakič, ko dete malo prime v roko dotično knjigo.
Zgodba gre takole:
Doma imamo že doooolgo časa  knjigo Zlata čebelica, v kateri je tudi res lepa ruska ljudska pravljica Trije medvedi. Sigurno veste katero mislim. Dete jo rado posluša in zna dele na pamet. Zraven sta samo dve slikici v rjavi barvi, nič pretresljivo lepega.
Potem eden izmed dobrih decemberskih mož prinese mali frčafeli roza svetlečo debelo knjigo Zlatolaska in trije medvedi...sej ni važno od koga. Njenih 36 strani kartona je prav enako debelih, kot 310 strani Zlate čebelice, kvaliteta in debelina kartona knjige je tukaj obratno-sorazmerna s kvaliteto vsebine. 
Kje je tukaj moj gnev?
Ruska ljudska pravljica, ki je bila dobra za ne vem koliko generacij otrok, je dobila preobleko v kateri od samega cukra dobiš sladkorno.
Tukaj deklica ne je zelenjavne juhe (kot jo je jedla že tisočletja), ampak sladko kašo. Sej ni čudno da deca ne marajo več zelenjave če jim še v knjigi tega več ne dajo. 
 Tukaj deklica ko polomi stol ne vstane in gre mirno v zgornje nadstropje ampak reče:

Jojprejoj kakšna nesreča!...Joj, groza in strah!

Panika v glavnem. Ni čudno da je vse več paničarjev, majhnih in velikih "Drama Queen" na tem svetu-če jih še njihova roza svetlolasa, kodrasta  Zlatolaska k tem dejanjem tako lepo nagovarja.
V  tej knjigi mali Miško deklice, ki spi v njegovi postelji noče ugriznit, ampak  ji je samo hotel dat poškote. Piškote ji je hotel dat!
In mi je jasno od kje otrokom v živalskem vrtu: Mami a lahko pobožam medveda?
Medved je divja zver ki ugrizne. Pika stop!

Tudi če do mene  pride gospodična Zlatolaska, je sploh ne berem, ampak lepo povem staro dobro rusko varianto.   Da o tistih knjigah s sestavljankami ne izgubljam besed.

Sej jim ni treba prižgat poročil ob19 h in rečt: ajde deco naglejte se teh grozot…navadite se da je življenje ena zajebana stvar, kjer se ljudje koljejo, ker…pojma nimam zakaj.

Pa tud ni treba da  jih vsak dan reši princ na belem konju, ki potem pred vrati ženskega stranišča čaka svojo princesko, z roza mucakiti torbico v roki.

The Difference Between You and Me: Raising disabled children

Zakaj bi se matrala, če je nekdo že vse lepo zapisal...OK nekateri detajli res niso važni, bistvo vseeno ostaja enako.

The Difference Between You and Me: Raising disabled children

Insert when ready

Če odštejemo vloge žena, mama, uslužbenka...kaj ostane od mene? Že če časovno pogledam, ne veliko.  

Prijateljica...to sem rada, pa vendar premalokrat izpolnim  te prijetne obveznosti. Vem zakaj...se mi prevečkrat vklopi obrambni mehanizem...se trudim izboljšat.  Drage moje...jaz nimam časa it za 3 tedne v Vietnam...če gre pa katera za 3-5 dni na Norveško pa takoj!  

 Najslajše so tiste«kavice« zvečer, ko vem da tega časa nobenemu ne kradem...ko otroci mirno spijo s svojim odhodom moža ne obremenjujem preveč.

 V teh večernih urah sem spoznala, da se je velikim približno moj letnik lani dogajalo vse živo (večinoma se je podiralo kot domine)...ki pa je vednar vsem dalo eno veliko spoznanje al pa lekcijo...call it anyway you want!

Da je tranzicija iz mladenke (gospodične v svojih rosnih 25h) v odraslo osebo zaključena...ready or not!  In jaz res nisem bla ready! 

Pa ne mislim, da se nisem imela za odraslo odgovorno osebo...ampak v tem času so bile prioritete drugje. Zunaj ne znotraj, in tako so prišla spoznanja od zunaj in ne od znotraj. In notranjost znakov sploh ni prepoznala.  Pol pa kar naenkrat- rock bottom!  

Fakšitdrek! 

Vse okrog tebe teče, se premika...ti stojiš. Stojiš in se probaš umestit v sliko, film ki okrog tebe teče.

Se še umeščam...tokrat od znotraj navzven...z nasmehom na obrazu in sijajem v očeh.