sreda, 28. avgust 2013

chchch...changes

Ni blo namenoma, ugotovljeno povsem naključno...pravzaprav pa glede na dogajanja čisto logično.
Takoj po dopustu sem oblekla hlače ki so ostale doma. In glejgazlomka, prestavit sem mogla pas. Pa nekaj blaga zadaj je bilo...preveč.
Glede na kronično pomanjkanje časa med dopustu, 40 stopinjam, konstantno letanje sem in tja...
Ja...naš dopust ni ravno piknik, pa vendar nam je čist fajn
Hacienda kjer ga preživljamo stoji na hribčku, do morja 3 km klanec...18% (no to je max).  Ni za peš.
Tako vsak dan poteka približno tako: deca vstanejo, z njimi mati in fotr. Zajtrk (včasih sem jaz nanj pozabila), risanke...ker velika ne prenese ene izmed risank, mala pa jo naravnost obožujr...gremo z njo na sprehod. Mati (to bi bila jaz)  pripravi za na plažo (hrana, pijača), včasih še v tem hektičnem jutru "tko na hitrčko" skuham  zelenjavno juho al pa puding. Vse v avto, se peljemo dol, vse na plažo.  Mine cca 3h - od tega sem ene 2h v vodi  s taveliko....kar pomeni držat jo ali za roke v vodi kjer gospodična stoji, ali vseh 25 kg držati pod pazduho v globji vodi...in ona brca ko... - vse nazaj v avto, gor, brisače sušit, pogret juho, deca jest, mala spat, mati kuhati kosilo.  Ali fotr zakurit žar, mati narezati solato...ali pa zabavati 10 in 13 let stare  nečake...
Glej ga zlomka, čez 3h ponovi vajo, vse v avto, dol, vse ven...ko se naveličamo, vse nazaj notr, gor, večerja.
Ko delaš to nevemkateri dan...AAAA!
  Si vesel da nekje vmes začne pihat burja, se shladi za 8 stopinj, začne deževati in ...ni treba na plažo!

Luknja na pasu (čeprav sem zanjo moji živi tehtnici mogla povedat,  čeprav sem si mislila da naj kar sam opazi, pa se nisem mogla zadržat) mi je dala samozavesti in sem se prijavila na neko telovadbo...že prejšnji teden.  Čist impulzivno, tko za probat ,sploh nisem vedla v kaj se spuščam.
 In, ti so pa res gajstni...najprej mi dan prej na mejl pošljejo opomnik....28.8. imate ob 16.30 rezervirano blablabla...danes so mi poslali SMS opomnik in še potrdit sem mogla prihod...nekako mi po tem, ko so se tko trudil da bi prišla mi srce ni dalo da bi odpovedala.
Na, danes sem šla...tudi to ni bil ravno piknik...a sem preživela in trenutno sem prijetno zmatrana.  Bomo vidli kaj bo jutri.
Sem se prijavila še za naprej. Sej ne da bi zdej v sebi nosila/začutila neko  potrebo po skakanju skupaj še z 5 gospodičnami...po pravici bi rajš na kauču jedla štrudl.
Ampak če mam glih zagon in sem se tokrat odločila, da se ne bom vsedla v kot in čakala da mine, ali kot je napisala sošolka na fb:

Maturity comes when you stop making excuses and start making changes.


 

nedelja, 18. avgust 2013

The truth



Vsi dopustoljubci in prisežniki tega da doma že vse poznamo...


...meni je še zmeraj najljubši dan dopusta tisti, ko sem že doma. Ko je vse že ven iz potovalk, v kopalnici se vrti že približno četrti stroj tisti dan...
Saj sem  prejšnji večer s sebe  sprala še zadnje molekule soli, ulegla v sveže preoblečeno posteljo, se stisnila k mojmu... in  se  zjutraj  zbudila spočita kot še nikoli.