Po 10 dneh morja z eno neprijetno enodnevno prekinitvijo...zelo
vročem vikendu (a to, da takoj zamenjam poletje za zimo sem že zaupala?), je vse kar si želim to, da sem sama.
Čisto sama.
Moja opravilna sposobnost je enaka ničli.
Telo in možgani zmatrani, ušesa željna tišine. In po tem
malo muzike.
Dopoldan nikakor nisem našla
fokusa, že cel popoldan grizem tiste, ki jih imam najraje in tega res ne maram
delat! Mislim, da se mi je skuru filter v glavi...
Že gledam koledar...za en dan
dopusta....od jutra do 17.30. Jaz, Rožnik, knjiga, Tivoli in senčna klopca. Brez motenj.
Close your eyes
Let them rest...
Let them rest...
Ni komentarjev:
Objavite komentar