Naj sije v očeh!

 V 2013 želim, da bi se imeli lepo

.... kjerkoli, karkoli, s komerkoli, kadarkoli...

 Življenje se ne da ustavit poglej,
Vse kar vidiš se pomika naprej, naprej, ooo naprej
  Naj slišim tvoj smeh
  Naj sije v očeh

Vejica!

Nič ni samoumevno. Ne hoja, ne govor,  ne sluh, ne sporazumevanje. Za vse te stvari se morajo ti otroci - in mi starši z njimi - pošteno potruditi.
In včasih na tej poti spoznamo, da ne bomo prišli do cilja.
Takrat s ponosom prestavimo letvico namesto nižje, višje in odpremo šampanjec že za majhno zmago...in - čeprav priznamo da nas še zmeraj "deep down" boli- se požvižgamo na to, da je neki drugi otrok to že pred nekaj leti levoručno in skakajoč na eni nogi naredil!

Bound by wild desire

I fell into a burning ring of fire

I went down, down, down and the flames went higher

Draga velika princeska!

Si predstavljam, da je v tvoji glavi res  topšit žurka, ko ob 2 zjutraj skačeš po postelji. Se smejiš, kot da ti je nekdo ravnokar povedal najboljši vic na svetu...veš kok imam ta smeh rada :)
Nas kličeš:

Ej tastara pridta sem! Tle je ful žur!
 Sploh ne vesta kok je fajn!
Kaj je zdej to?! A vaju EMŠO daje?! 

Samo eno majčkeno prošnjo bi imela: A bi lahko ta žur kakšno noč spustila?

At least three

Ko sem padla in pobrala, sem se odločila. Noben mi nič ne more. Vse dokler še ne znajo vstavljat nekih »matrica like« čipov, ki bi nadzorovali tok mojih misli.  Ker teh mi noben ne more vzet. Noben mi nič ne more. Te so le moje. Lahko vse pošljem na izvorno mesto...v svoji glavi... tako enih stokrat...noben mi nič ne more.

Mislim pa tudi, da to soupada s tem, da je zima je moj letni čas.  Zunaj minus in belo...meni znotraj barvasto in toplo:)

Ja, vem. 

Moje misli so tudi odraz tistega kar okrog sebe slišim, vidim, voham, čutim. Pa vendar se trudim stvari pogledat iz večih zornih kotov.  

Tako po analogiji naravnost ne prenesem tistih, ki ne razmišljajo s svojo glavo.  Še najbolj me pa to moti na tistih, ki so naredili faks, če pa je ta iz naravoslovnih ved pa še toliko bolj.  Tistih, ki vzamejo nekatere stvari za suho zlato. Tisti, ki vidijo samo črno in belo in pozabijo, da je vmes cela paleta barv.  Tistih ki morajo nujno nekaj povedat, pa čeprav gre za kvantno fiziko, a on po poklicu slavist. Če ne veš, reč tako! Al pa bodi tiho. Tistih, ki v prvi sekundi naredijo »jump to conclusion« in seštejejo 1+1 =11. Kaj ti ni jasno, da ne vidiš, da je do tja devet drugih številk?

 Tisti, ki vehementno razlagajo, da je nekaj boljše od drugega in pri tem ne upoštevajo:

1.  Vse je relativno, marsikaj subjektivno!
2. A ste to preverili na vzorcu najmanj 100?
3. Ste upoštevali, da se skupina obnaša drugače kot posameznik?
4. Protone, nevtrone, elektrone,higginsove delce, pa ne vem kaj še vse, ste upošteval?
5. Randomly?
6. Ste naredili enak preizkus najman trikrat in je vsakič pokazal enako?
7.  Ste spremenili pogoje? Je potem pokazalo enako?.... in še mnogo je tega.

Dokler vsega tega ne preverite ne vehementno razlagat, da je moje/tvoje/to bolje od tvojega/mojega/onega.
  In "ne vem,, je priznanje da si človek in da nisi predelal cele Wikipedije (pa še ta ne ve vse!).

Well there is three versions of the story, mine and yours and then the truth. 

(Robbie Williams, Shame)

Pismo

Se ne spomnim kaj  sva se  lani odločila.
Nosi pri nas Dedek mraz al Božiček? 
Komu bomo pisali pismo? 
Dejstvo  da sva oba odraščala z Dedkom mrazom (siva kučma, bela brada...) in ker o Božičku res pojma nimava, sva se hitro zedinila: Dedek mraz.
OK,  to smo rešli.
Kaj bomo napisali? Kaj si dete želi? Če jo vprašaš bom pokazala vse kar je na policah, katalogih itd. Se je Sraka zadnjič znašla:Gremo po Čopovi mimo "milerja" kjer imajo v izložbi Duplo in rečem:
Poglej, kaj od tega naj ti Dedek mraz prinese? Ji naštejem tri stvari. Dete zbere.
OK, tudi to smo rešili.
Smo šli doma takoj v akcijo...dejansko pred računalnik in mali prstki so iskali črke po tipkovnici.

Po tem še narisali.