četrtek, 31. maj 2012

seješ...žanješ

Se peljeva iz vrtca.  Preden zažene klima, mama pametno odpre okna. Po nekem čudnem naključju pred mano prazna cesta. Pospešim in hkrati zaprem okno. In  slišim od zadaj:


Bravo mami!
Bravo, bravo mami, zaprla si okno!
Pridna si mami!


Moja mala motivatorka:)

torek, 29. maj 2012

Hope

Sem preveč realistična da bi zmogla, takrat ko dejstva kažejo drugače, imeti tisti nevedni optimizem tipa: sej bo vredu, vse bo po starem.

Ej fak, ne bo! 
 Preveč vem o tem, da znam zračunat 1+1! In življenje me je že veliko naučilo.
Zato je moje razmišljanje ob kakršni koli stresni stvari, pri kateri je zaključek nepredvidljiv :
Expect the worst, hope for the best!

Dejstva kažejo,da je bilo še vsakič vse vredu, pa vendar so tokrat okoliščine drugačne… leta gredo tja proti sto…
Življenje je samo eno, in edino kar sigurno velja za vse nas je le to, da enkrat vdihnemo zadnjič. Samo vdih.
Nič izdiha….nič

nedelja, 27. maj 2012

...and how`s your wife?

..so fat that her butt has its own solar sistem







nedelja, 20. maj 2012

Like it`s the only one


10 let nazaj. Barcelona.  Zato da bo cela preživela letalsko pot sem jo zavito v obleke in previdno spravila v kufer...vse samo da ostane cela!


Iz nje je  müsli okusnejši,  juha bolj slastna, jagode bolj sladke, sladoled bolj kremast...

Potem pa že nekaj mesecev nazaj najdem malo razpoko..ki je zdaj že velika in je že skoraj prišla do  sredine...šmrk, šmrk :(  Pa tudi že lak je odstopil.
Deset let se ni razbila. Čeprav sem jaz štor z dvema majhnima otrokoma.   Predvsem zato, ker imam ekskluzivno pravico do skodele in je ne uporablja nihče drug. 
 A kaj jo je uničilo?
 U bistvu dejstvo da jaz nisem ravno ljubiteljica pomivanja posode. Tako je bilo že od nekdaj...sem rajši skuhala kosilo (medtem ko je sestra raje pomila kot skuhala).  In tako se je skodela stalno prala v pomivalnem stroju. Ročno obdelana keramika in pomivalni stroj  pa nista najboljša prijatelja:(
 Kolikor časa bo še zržala bo super.
Najprej pogledam na Artmarket in na Artish, če imajo tam kaj tako barvno sončnega, za bolj vesela jutra in bolj srečne večere.
 Če ne...pa že najdem nekoga ki bo slučajno šel v Barcelono in mi kupil podobno.. najbrž se kje na Etsy tudi najde kaj kar bi se tudi po pošti poslalo.


   And the scars have never healed

My PTS...again...or better:still :( 

sreda, 16. maj 2012

Wouldn`t it be nice


 ...če bi na vsakih vratih bil en okenček, v karterega bi  tam živeča/delujoča oseba napisala, narisala v kakšnem duhovnem stanju je tistega dotičnega dne.  Okenček bi seveda moral biti dinamičen, in update bi moral bit na urni bazi, ker se seveda lahko vse v trenutku spremeni.
Al pa recimo aplikacija za telefone, ki bi ti kar poleg slikice v imeniku, prikazalo še njegovo stanje...kok bi bil svet lepši, kolk manj opravičevanja naslednji dan, kolk manj opravljanja tipa "matr je pa tečna"...

Mislim da vsak zmore toliko samorefleksije, da se vsaj »od oka« oceni v kakšnem stanju je.
 Ampak laganje bi blo prepovedano, veljala bi  +- 25% toleranca  napake.

Moje je že od ponedeljka:

Bitchy as hell!

Sicer ne nadiram vsepovprek (ker to v nobenem stanju ni del mene), še zmer se prijazno nasmiham in pomagam...samo ne me vprašat kaj si mislim o tem in onem! Ker se usuje plaz nič kaj pozitivnih pridevnikov, samih »lepih« besed in mrkih pogledov.  
 
A če si lahko pomagam: NE, ne morem! 

ponedeljek, 14. maj 2012

petek, 11. maj 2012

In need of


Išče se nekdo, ki bo namesto mene bral  zdravniške izvide in mi na koncu povedal le enostavčni povzetek tipa: nič strašnega.
Ker ko jaz začnem to brat.... vsakič se notri pojavi neka nova besedna zveza, s katero še nisem seznanjena.

I chose not to call my sister for  explanation, since she will only make me feel even worse...

 Pa vendar  mi babji firbec ne da miru in tako raje vprašam strica googla. On  nič  ne vpraša, nič ne  vrta,  ampak mi  samo nemo napiše dejstva.

Vakič posebej po tem rabim četrt heleksa... ker pa tega seveda nikoli nimam in ga po vsej verjetnosti, tudi če bi ga imela nebi vzela...se  odločim spit eno pivo.
 Tko da malo "trunčna"  sem si sama naredila dvojni zaključek:  zaenkrat nič strašnega, bomo že!

Zdaj pa (za to da ujamem ravnotežje) grem gledat en "happy chick move"!  



A se men samo zdi...or is it just beer talking..da imam jaz neke močne afinitete do malo zakompleksanih  pevcev moškega spola?

četrtek, 3. maj 2012

Define yourself. Muzika


Muzika je zame..svoboda. Nekaj kamor lahko vedno » in a split of a second« uidem, pred vsem kar se okrog mene dogaja.  Je najboljše mašilo za moje (včasih zelo bedasto in zakomplicirano) razmišljanje.  Nekaj kar me vsakič navdahne z energijo enako vodikovi bombi...

Še zmeraj imam zelo lepe spomine na vsakotedenske vožne na Štajersko in nazaj, ko smo vsi trije sedeli  na zadnji klopi v avtu in naglas prepevali pesmi s treh kaset, k jih je fotr  mel v avtu. Itak sem znala vsa besedila na pamet.... še zmeraj jih. 
Besedilo je zame esenca komada. Mogoče se zato nikoli nisem mogla dobr poistovetit s klasično glasbo, al pa s tehnom. Obema manjka besedilo. 
Takrat seveda nismo imeli interneta, računalnik smo dobil, ko sem bla na že faksu. Če sem hotla znat besedilo, sem komad najprej posnela na kaseto.
 Že to je bil cel podvig. Kaseta je bila stalno pripravljena, ko sem slišala začetne takte sem tekla k radiu in hkrati pritisnila record in play gumb. Včasih sem imela pa jajca...in sem klicala v času glasbenih želja na radio in si zaželela tisto, ki mi je bila takrat najbolj všeč. Al pa prebrala v Stopu glasbeno lestvico Stoppops 20 in čakala da je bil željen komad na vrsti. 
 In potem vrtela kaseto. Sekvenco za sekvenco in na list pisala besedilo. Se potem kregala s sestro al pevec zapoje  reče start al smart. Sem se želela učit italjanščine...samo zato, da bi vedela o čem govorijo besedila  Erosa Ramazzoti-ja.

Nekega dne zjutraj  med vožnjo v službo na radiu Karoli razlaga:
Vsak bi si moral enkrat na dan... vzet vsaj 5 minut ...da bi se naslonil nazaj zaprl oči in užival v muziki ... ki se mu je davno nazaj usedla v srce.


 


I could not agree with him more :)

sreda, 2. maj 2012

Dopustniško branje

V sosednji sobi dragi benti zaradi nekih programov...ne vem, neki ne gre u safe mode...pojma nimam


Me and my chicklit are doing juuussst fine