četrtek, 25. februar 2016

No fuss, no mess, no trouble.



Pojma nimam kateri letnik je bil...al drugi al pa tretji. Si mislim da nam je kdo prej kaj povedal da bo prišel-ne vem, ne spominjam se. 
En dan je prišel.  Saša -suh, rjavolas fant. V razredu nas je blo  že 36. Dejansko ni blo ne stola ne mize proste. In lepo je  prfoksa dala zraven naju z Robijem, od strani mize, v zadnji vrsti na sredini, en stol. Saša se je usedel, zvezke smo mal porazdelili po mizi. Gledal je mojo knjigo in berilo, ker svojih  ni imel.   Men se to ni zdelo nič takega. Prou fajn se mi je zdel, da smo trije za eno mizo.

No fuss, no mess, no trouble.

Vem da je bil bolj tih, ni veliko govoril...no vsaj na začetku ne.  Pa da so mu tisti k so mel babice od dol malček prevajali.
Kaj je bil po religiji pojma nimam- ker to nobenega ni zanimal! 

No fuss, no mess, no trouble.

Mislim da je šel ob koncu tistega letnika v drug razred  (mislim da g al pa d...ne vem več, pa sej ni važn) kjer je bila zanj prosta vsaj polovica mize.

No fuss, no mess, no trouble.