(relation) Ships

Že nekaj časa razmišljam o odnos. Pa ne  o moški ženska.
 Vsak v vsakem prijateljstvu ( bolj ali manj globokem sej ni važno, pa tud to se s časom spreminja) oz namenskem srečanju nekaj pričakuje. Pa ne mislim v  materialno - finančnem smislu...čeprav jaz  z nekaterimi včasih izmenjam več solate kot besed...pač tako nanese :)  Ampak v občutjih.
Sej ko se z nekom zmeniš ne razmišljaš: "What`s in it for me"  pa vendar se zmeniš zato, ker si s to osebo rad, se  maš fajn, se smeješ tako da te trebuh boli, se iskreno pogovoriš o stvareh, bolj ali manj glasno izmenjaš mnenja...
In dejansko...če pogledamo je notri nekaj zate....dober občutek, ki ti ostane.

Tako sem že nekajkrat probala obudit odnose z dvema ki smo skupaj krave pasle.  Je minilo toliko časa, da so krave že zdavnaj  narejene v klobase in zrezke, še kosti in kožo so porabil za žele bombone in še te vse pojedli. Tud to je šlo že "down the drain", pa še ene dvakrat zaokrožlo po prehranjevalni verigi.

Pa ne gre...k tista pokvarjena kosilnica, ki ne užge in ne užge. 

Uglavnem ni več tiste skupne točke.   In ko sem spet nedavno probala, res sem šla s pozitivo.
Ko pa sem po 1,5h,  eni  sangriji (ki je vsebovala vino, ki naj bi razvezalo jezik), pogovoru o burji na Krčkem mostu,  doživela 2 minuti tišine in gledanja  najprej ena v  drugo in potem druge v lokalu...sem ugotovila da: Ne tukaj ni nič zame.  Domov prišla še bolj zmatrana kot odšla.

Ljudje smo v svojem bistvu egoistična bitja. Boste rekli ne pa ne; kaj pa Mati Tereza (vzemimo recimo ta primer). Ona je pomagala drugim, vse kar je imela je dala....e dragi moji Mati Tereza je s tem ko je dajala sebe in pomagala samo božala svoj ego!

So wake me up when it's all over
When I'm wiser and I'm older
All this time I was finding myself
And I didn't know I was lost