V nogavicah hodiš po stanovanju in kar naenkrat stopiš v lužo in veš da streha ne pušča.
Te že 4 km nekam...parkiraš...tečeš po stopnicah v stanovanje direktno k cesarju tam pa vse predpripravljeno za 4 letnico...grrr.
Se v sredo zbudiš globoko v sebi prepričan da je četrtek.
V zmedi neusklajenih notranjih lun s tistimi vesoljskimi stojiš na Pediatrični pred avtomati. Vržeš denar za kavo v en avtomat, vzameš drobiž ki ti ga je vrnil, pritiskaš na gumb za - sladkor in vtipkaš kodo . In čakaš...in čakaš...in čakaš. Potem še enkrat pritisneš kodo. Pa spet čakaš.
Na...potem se vklopita tisti dve možganski celici, ki sta bili v tistem času budni. In poslušaš njun pogovor: Celica 1: Lej jo no, dnar daje v levi avtomat...k je bajdvej avtomat za hrano...kavo čaka pa na desnem avtomatu. Celica 2: A lej jo, zdej je kodo vtipkala še v desni avtomat...sej bo, sej bo. Celica 1: lej jo še kr čaka...
Na potem te vse to prebudi... in ugotovim:
Da sem dnar dala v levi avtomat, ki je bil za hrano. Najprej vtipkala kodo v desni avtomat (za tople napitke) in čakala. Ugotovila da ni prišlo nič, vtipkala kodo še v levi avtomat in spet čakala. Potem vse to nekako skapirala in odprla režo v levem avtomatu kjer me je čakal čokoladni Corny.
In bla vesela da mi je ostalo 30 centov za kavo v desnem avtomatu.
Nepričakovano... cel zajtrk :)
People like us—we don’t
Need that much, just some-
One that starts,
Starts the spark in our bonfire hearts
Od silnega smejanja sem se komaj umirila. Drugo leto že gulim to rusko azbuko, no cirilico. Bi človek rekel, da bi mi branje moralo iti malo bolje. Cccc...ne.
V resnici je to sneg.
And I can't change
Even if I tried
Even if I wanted to...
Že nekaj časa razmišljam o odnos. Pa ne o moški ženska.
Vsak v vsakem prijateljstvu ( bolj ali manj globokem sej ni važno, pa tud to se s časom spreminja) oz namenskem srečanju nekaj pričakuje. Pa ne mislim v materialno - finančnem smislu...čeprav jaz z nekaterimi včasih izmenjam več solate kot besed...pač tako nanese :) Ampak v občutjih.
Sej ko se z nekom zmeniš ne razmišljaš: "What`s in it for me" pa vendar se zmeniš zato, ker si s to osebo rad, se maš fajn, se smeješ tako da te trebuh boli, se iskreno pogovoriš o stvareh, bolj ali manj glasno izmenjaš mnenja...
In dejansko...če pogledamo je notri nekaj zate....dober občutek, ki ti ostane.
Tako sem že nekajkrat probala obudit odnose z dvema ki smo skupaj krave pasle. Je minilo toliko časa, da so krave že zdavnaj narejene v klobase in zrezke, še kosti in kožo so porabil za žele bombone in še te vse pojedli. Tud to je šlo že "down the drain", pa še ene dvakrat zaokrožlo po prehranjevalni verigi.
Pa ne gre...k tista pokvarjena kosilnica, ki ne užge in ne užge.
Uglavnem ni več tiste skupne točke. In ko sem spet nedavno probala, res sem šla s pozitivo.
Ko pa sem po 1,5h, eni sangriji (ki je vsebovala vino, ki naj bi razvezalo jezik), pogovoru o burji na Krčkem mostu, doživela 2 minuti tišine in gledanja najprej ena v drugo in potem druge v lokalu...sem ugotovila da: Ne tukaj ni nič zame. Domov prišla še bolj zmatrana kot odšla.
Ljudje smo v svojem bistvu egoistična bitja. Boste rekli ne pa ne; kaj pa Mati Tereza (vzemimo recimo ta primer). Ona je pomagala drugim, vse kar je imela je dala....e dragi moji Mati Tereza je s tem ko je dajala sebe in pomagala samo božala svoj ego!
So wake me up when it's all over
When I'm wiser and I'm older
All this time I was finding myself
And I didn't know I was lost
Ne, nisem se izgubila med namakanjem nog v Ligursko morje.
Ne, nisem se vrgla v intenzivno branje knjig.
Ne, nisem v intenzivnih pripravah na maraton...ampak zgolj na dvakrattedenski fizkulturi...čeprav sem res že tako zmešana (v plus seveda), da sem šla enkrat celo pred 7 zjutraj.
Ne, nisem izgubila želje po pisanju, samo nekako se še zmeraj navajam na nove smučke.
Slalomiram med vsemi zgoraj naštetimi vratci...pa še na pol proge nisem
And it's obvious my angry adolescent days are done
And I'm happy and I'm settled in the person I've become
But that doesn't mean I'm settled up and sitting out the game
Time may change a lot but some things may stay the same And I won't sit down And I won't shut up And most of all I will not grow up