Muzičko jutro

Nekaj časa nazaj sem prisegala na najljubši CD v avtoradiu. Potem sem ugotovila, da je le ta postal predvidljiv. Ja, kljub temu da je na njemu  cca 200 komadov in šafl funkciji. In sem presedlala nazaj na radio. 

 Ja vem da so 80`s  spet in...ampak... če slišm Roxette,  Pet Shop Boys, Samanto Fox, ...v stotinki sekunde staknem ošpice!
Najt postajo, ki se ne ponavlja,  vrti  signifikantno veliko količino muzike ki mi je všeč, špikerji niso...no pač...morajo mi bit všeč, je  mišninposibl.  

Radio.

Ne veš ker komad bo naslednji.
Ni nobenih pričakovanj.
Samo upanje.

In potem slišiš tiste znane začetne takte.
Izriše se ti nasmeh na obrazu, srce hitreje bije, tvoj notranji jaz pa...čaga!

Desna roka  avtomatično pritiska na ročico za glasnost, in kar naenkrat so zvočniki preslabi, pot pa prekratka.

In če se ti taka stvar zgodi zjutraj, na tisti kratki poti od vrtca do službe...neprecenljivo!