Desna stran hujša. Jaz sem na levi.
Ob tej razpravi sem ponavadi ...ja jaz...ponavadi bolj tiho. Več razlogov je za kaj.
Evo prvi je ta, da se mi ob kakršnikoli razpravi o dieti in posledično o hrani prižge naslednji miselni vzorec: ne jest kruha, čokolade, čipsa...aaa kruh, čokolada....aaa hrana...matr sem lačna...grem jest! In tako se zgodi, da itak na koncu pristanem pri hrani v ustih, ta se pol nabere na bokih itd.
Drugo je že dejstvo, železna srajca, moja lastnost, da če vsi delajo nekaj -in če meni tega iz esencialnih ni treba- tega jaz seveda ne bom počela. Tako recimo nikoli nisem gledala Titanika (ker takrat so vsi gledal in kako je dober in blablabla) niti Avatarja... Moje rojstnodnevno darilo sem prebrala šele kakšen mesec nazaj, ko se je ves prah okrog tega polegel.
Tretjo je to...no v bistvu se zadnje čase v svojem telesu počutim fenomenalno.
Res.
Kljub izolaciji in temu da na pogled res nisem ravno za na koledar.
In to je zame- ki se v svojem telesu, do pred cca letom sploh nisem počutila dobro- zelo pomembno. Ja, kljub svoji nekdanji- če bi recimo trenirala boks- lahki kategoriji. Nič ni bilo dovolj dobro. Ne bom tle za kaj....ampak sem prepovedala vsem, da ocenjujejo moje otroke po njihovi teži, izgledu. Prvič sta še majhni, drugič – in to je najbolj pomembno- pa to baš ni nek selfesteem boost.
A bi rada shujšala, da bi bile moje vijuge malo drugačne?
Hmmm...iz estetskih in CVD razlogov: Ja.
Ampak...ker sem se kar nekaj časa počutila ko kup dreka... se niti nekako ne spravim spremiti nazaj, ker sem se takrat prehranjevala pravilno, delala marsikaj, so me ble nekaj časa same mišice...v glavi temu ni bilo tako. Žele, slama in kup nekih brezveznih razmišljanj.
Zadnje čase so se očitno v mojem podstrešju našli vsi koščki sestavljanke...in če sem odkrita se ne upam premaknit ničesar.
Ker ne vem al so domine, al pa samo mozaik v katerem lahko zelen košček zamenjam za modrega?
Still a man hears what he wants to hear
and disregards the rest
and disregards the rest
Ni komentarjev:
Objavite komentar