Let`s move!

Kinetična energija je nekaj kar me navdihuje...moj software  aka možgani delujejo najbolje, če se telo v katerem so, čim več in velikokrat premika,  menja prostor, scene in ljudi. Še ena lastnost, ki jo moja siva materija ima, je da se  hitro (včasih prehitro)  prilagaja razmeram.
Tako se že po dveh dneh kavč-postelja, knjiga-TV-hrana pozicij, počitim kot bi se v moji glavi vse spremenilo v žele.
Nič nakravžljano, samo wobblybobbly stvar brez nekih razmišljanj, norih idej in iskric, kapaciteta  večplastnega razmišljanja (mešanica common sensa in IQ) je enaka velikosti mojih čevljev...žal moram priznati, da je moja noga relativno majhna.
Žal pa poleg tega ne premorem prav veliko samodiscipline in ob taki doctor`s orders lenobi nisem sposobna, da bi iz tiste bele vrečke z roza in zelenimi pikami potegnila zvezek z grabljicami in se kaj med tem naučila.

In to mi gre pošteno na živce.

Najbrž k temu privede tudi to, da se  ob premikanju sprošča serotonin in ob velikem premikanju endorfini...torej hormoni sreče...jaz pa nič čokolade da bi to nadomestila.

Pošteno na živce.

In če ne bo ukazov "višjega reda" ...."ker lahko" ni dovolj... nadaljujem v sredo tam kjer sem prejšnjo sredo končala. Because if mum`s happy...everybody`s happy!

KraHouk...govorila sem!

Bite your tongue

Prvi je bil ljubezen na prvi pogled...stanovanje namreč. Majhno svetlo z veliko ljubezno in malo denarja prenovljeno.
Ta drugi -v katerem smo zdaj- je bila nekaj kar sem si potiho želela in dobila.
Ta v nastajanju...zdaj bom ventilirala...lahko nehaš brat.

1. sama sem si kriva, kaj pa nisem vztajala pri tistem, kar se mi je skozi zdelo da bi moralo biti (kurc pa moj pacifizem, kurc pa njegova odločnost)
2. si sama rekla- vsem v to vpletenim - že v trenutku ko sva se odločila al cigli al montažka, da je to njegov projekt- so now, just shut the f up!
3. jezna sem nase da sploh tako razmišljam...sam kaj nej če me ta občutek ne zapusti od včeraj popoldan- if its in your head its in your heart
4. ne...ne ni za napisat...hiška to je vse kar sem hotla...

Grem pod tuš...voda spere vse in upanje umre zadnje

 Bite your tongue
Don't make a scene, dear
Everybody's been here least once before
We've been here more

Jeans generacija

joj mati ...na D dan ko bi se mogla fino razpisat...pa zaspim ob 20.45
pa tudi danes...se več ukvarjam z barvnim spektrom ploščic in kateri skret umivalnik in banjo... ker seriously čez  nekaj tednov začne gospod vodovodar cevi  razpeljevat...

Nosili kavbojke celo popoldne.
Zdej pa malo statistike, ki jo sicer lahko najdete tukaj, pa vendar:
 zaenkrat obstaja 6000 redkih bolezni,
redka je tista, ki jo ima manj kot 1/2000
80% teh je posledica genetskih napak
30 mio EU prebivalcev

Ista bolezen, nekatere kakarkteristike enake...ampak vsak zase. Tako je dejstvo, da greš k zdravniku in zaradi ne vem česa že in najprej 5 min razlagaš kaj ima... čisto običajno.  Jaz sem tista, ki vem, kaj je zanjo normalno in kaj čudno.
Recimo enkrat se je zgodilo, da je 4 noči zapored se zbujala ponoči in konstantno nekaj jamrala...smo jo peljali k zdravniku- vneto grlo. Potem je enkrat bla tri dni tko tečna da so še v šoli...kjer so vsega hudega vajeni... rekli da, je res nekam slabe volje...en večer izpadeta dva zoba in še eden raste.
Včasih res voham naokrog al pa probam čutit na vodi, kaj zaboga je narobe.
Zaenkrat mi kar uspeva.

...mi smo svi jeans generacija

mi smo sad največja nacija...