ne vem včasih sem imela pitsod tisuča izgovorov zakaj ne. Majhni otroci, ne da se mi, eh pa to ni čist ravno zame pa ne vem kaj še vse. V stilu:
If you really want to do something, you’ll find a way. If you don’t, you’ll find an excuse.
Ne vem kaj me je trešlo da sem se premaknila. Danes recimo, smo šle babe na Perpetum Jazzile. Itak da so bli full dobri...itak da sem skoz poplesavala in pela na stolu. So mi dal full energije.
Edino, kar bi spremenila je blo ozvočenje in nujno publiko. Pa ne seveda tistih 4 ki so sedele okrog mene. Ampak folk je res brez kakršnega koli občutka za to kako se obnaša na koncertih, da o tem da ne znajo cenit izvajalcev sploh ne bom.
Danes recimo bi se moral po moje koncert začeti takole: Gospod Peder Kar (ne vem kako se piše in ne da se mi poguglat)...alias Inspirational leader PJ bi moral rečt:
Dvignite roke tisti ki ste bili pobudniki tega da greste na ta koncert. Roke gor še tisti ki zraven poplesavate po stolu pojete in ploskate.
Evo vsi z dvignjenimi rokami v prve vrste parterja.
Naslednje; vsi k ste prišli zato ker vas je v to prepričala žena/punca/prijateljica/mama...pejte domov. Slečte svojo karirasto flanelasto srajco, dejte si CD v radio, spečte si kokice in puste nas tukaj da uživamo.
Eko, tko bi v Sožcah ostali samo tisti ki cenimo muzko in dobre izvajalce.
V resnici pa recimo:
Gospod za mano...o ta je bil pa terna. Mobitel si je pustil na glasno in ker je bil (očitno) naglušen seveda zeeeloo naglas. Zvonilo mi je ene trikrat med koncertom. Enkrat je celo dvignil. Joj veš sem tukaj na koncertu od Perpetum mobile...al ne čaki kako že... Jazzile...In se še minuto pogovarjal. Ni manjkalo veliko da bi se stegnla nazaj, mu vzela telefon in prtisnila na off. Seriouslly!
Gospodična dve vrsti pod mano je med koncertom igrala igrce na telefonu. Bila je videna tudi gospa, ki si je med koncertom zatiskala ušesa.
Sicer pa je kultura v naši familiji zadnje čase full in. Ta velika nastopa, mala je v trenutku inspiracije na steno narisalo veliiko sonce.
Ni komentarjev:
Objavite komentar