Nasmej se, svet je lep

Včasih mi rata, da ujamem val.

Ko je noč edino kar mi preostane in je čisto moja, moja.  Tišina, spokojnost, čas ki ga ukradem. In berem...brez da bi pogledala na uro do 2.40....pa bi še samo me je tako zeblo da sem se mogla it gret. In drugi dan ob 6.00 polna energije vstanem.

Ko me ob nočnem prihodu v spalnico vpraša:
Kaj pa ti?
Nič, na stranišče sem šla.  (Ker to da sem brala do 2.40  bi blo malo preveč)

Ko se mi zdi da je to v pozitivnem res neverjetno, da lahko ob 20.20 sedem na kolo, se odpeljem na drugi konec Ljubljane, tam uživam ob Baileyu in pogovoru... in dobesedno kruzam lagano sportski nazaj.
In si mislim...matr mi je lepo!

Sosed dobr si tole spesnu, soseda dobr si to zapela!

Življenje hitr mine
In vse kar ti ostane
Je občutek, ki ne izgine ...