V vrsti jaz, mladenka v kavbojkah, rdečim puloverjem, sveže oprano lepo frizuro ter 10 upokojencev, katerih povprečna starost je bila cca 70 let.
Pridem na vrsto in
naštevam: 4 pelate, 3 volovska srca, 3
bor paradižnika.
Gospod prodajalec, cca mojih let, takoj zazna moje
pomanjkanje izkušenj v kmetijstvu in mi za vsako sorto posebej razlaga kako jo naj
posadim: 10 cm od zemlje odtrgajte stran
liste in posadite tako da bo teh 10 cm v zemllji...pa tole kr obe veji skupaj posadite (nekje
je bil paradajz iz dveh steblc).
Jaz se delam izkušeno: Ok super, to sm zihr že vedla in seveda pozabila.
Gospod v vrsti za mano se vključi v pogovor: Gospa to pride z leti.
Potem kupim še solato, melancane...
Gospod prodajale reče:
9.90
Jaz: kar 10 računajte
Gospod prodajalec: A
vam lahko dam še ene kokice zraven? Kr nekam jo posadte, vam bo odganjala
škodljivce.
Takole so šle moje misli: Kokice? Zihr kakšna nova vrsta
zelenjave, za katero so ugotovil da odganja škodljivce? Pa če mu že dam 0,10
več...pa placa mam tud dost in
odgovorim: Ja, lahko.
Gospod mi da kokice. In jaz čudno gledam te kokice...še manj mi je
blo jasno kot prej in rečem naglas: Kokice?
Žena gospoda, ki je stal v vrsti za mano: Koruza gospa.
Jaz: A! Gospa hvala za
prevod.
Upam da bo šla letina po pregovoru: Neumen kmet debel krompir.
Ni komentarjev:
Objavite komentar