Ko veš, veš!

Nisem še začela brat nobene knjige s kupa...zato ne predvidevat, da je spodnji zapis posledica prebiranja kokošjih knjig.  Je samo en tak majhen povzetek tihega in glasnega razmišljanja, dogajanja okrog mene in dejstva da sem .... hopelessly romantic.
OK pustmo krizo pa to...pa tud tiste extremne primere brez strehe nad glavo. Služba se že nekako najde, če ne zdaj pa čez nekaj časa...ampak odkriti tistega nekoga...

Ljubezen je seveda slepa, ne vidi ne velikosti, ne barve, ne spola, ne starosti, ne nacionalnosti, ne kufrov ki jih s sabo nosiš.  Če jo čutiš jo čutiš...vsa ostala dejstva izpuhtijo.

Tako imam nekaj prijateljev, znancev, sodelavcev ki imajo partnerje z drugih držav. Držav, ki niso države bivše Juge in je jezikovna bariera zato večja.   
Moraš met jajca, da narediš tak korak.
Čeprav... če pomislim... mislim da moraš met večja jajca, da tistemu lepemu občutku v trebuhu -al pa mogoče malo nižje- zavestno rečeš ne.  Samo zato, ker nisi pripravljen spremenit svojih ustaljenih poti, ker si ne upaš probat. In če ne greš, če ne probaš...po mojem se grizeš celo življenje z vprašanjem: a bi ratal?

Se zgodi tisti usodni trenutek, ko se roki dotakneta, usta se zbližajo...in potem te tako premakne...da..kar naenkrat...out of blue sky... veš da brez nje/njega ne moreš več živet.

To je...beyond anything, everything, anybody and everybody!

 Te ne ustavijo ne meje, ne dvojina v slovnici, ne osebe ki ti probavajo vsadit seme dvoma...takrat veš da bo ratal!

 To velja tud če se ti enak premik zemlje, pozitivni potres, sprememba magnetnega polja zgodi s komerkoli... tud če je s sosednje ulice, al pa klopi.

All I want is...you