Stuck

Huda dilema.

Res ne vem, al bi bila tale naša lokalna osnovna šola brez zvenečega imena dobra za mojo hči?  Ali bi se rajši odločila in dete vpisala na OŠ Ledina..ker sem hodijo sami otroci  ali vnuki slovenskih wanabe eminenc... al pa Majde Vrhovnik da bo v centru...hm al pa Danile Kumar, kjer je mednarodna OŠ.

Dilema...ni dileme...so dileme. Izbira je zaenkrat: shit, crap, semiideal and something ideal in the midlle of nowhere.

No, sicer z ogledi še nisem konec in upam da se mi kje pokaže tista zvezda, ki mi ne bo dala občutka, da sem naredila kompromis med seminormalnim življenjem in izobraževanjem moje velike frčafele.

Pot do sicer obvezne šole ni tako lahka, kot se zdi.  Začela se je letos januarja, z vpisom. No, v bistvu z odlogom vpisa za eno leto. Že za to sem mogla prej nekam poklicat, prositi za uradni dopis gospe doktor, izpolnit nekaj  papirjev pri gospej ki je bila polna vprašanj...kot da imam v posesti svetovno čudo.
Gospa ne.
Samo eno prijazno dete: dve nogi, dve roki, telo, glava, obraz in nasmeh.

To tudi pomeni, da za eno leto odložiš neizbežno odločitev.  Leto je mimo, zdaj nimam več kaj odlašat. In ko že mislim da sem našla to kar sem iskala, vprašam za mnenje za to usposobljeno gospo,  s katero dete preživlja dopoldneve.

Jaz: Kaj vi mislite: bi bilo to zanjo?

Gospa: A vam po pravici povem?

Jaz: Ja.

Gospa: Ona bi se sicer tam počutila zelo vredu, ampak ne. Tam je preveč vse šolsko, nikjer nisem videlo kakšnega takega  ali podobnega otroka  ko je vaše dete.  

Prišli smo med malico, in hrana je za te otroke najvišje na lestvici. Vsi so mirno sedeli in ali jedli. In res ni bilo takega ki bi cel čas hodil naokoli, gledal čez okno...Tudi sicer takšnega otroka ni lahko najti. V Slovenijo sta še dva podobna, oba funkcionalno dosti boljša.

In?  Spet  na začetku...še bolj zmedena. 

Trenutna faza je sicer  opazovanje lokacij, stavb, sob, pogovarjanje, vprašanja taka in drugačna.
 Ko je vse kar veš ko prideš ven, en velik  vprašaj.
  In vse kar čutiš, tisti čudni občutek v trebuhu kateremu se vedno pridruži anksioznost. 

In ko sem taka...sem bolj tiha...in vse bolj in bolj si spet želim to.

Oooo že vidim...Its gonna be a hell of a year!