četrtek, 18. december 2014

Urivanje na začetek vrste

 Včasih sem res,  prav tko res v dno moje zmedene duše sovražila ta dan!
Starejša kot postajam, bolj ga cenim.
Pa ne vem al je to iz naslova upoštevanja te znanstveno dokazane teze "People who have more birthdays live longer." .
Al iz naslova, da sem spet malo zadnja v vrsti in mi kakršnakoli pozornost namenjena samo meni izgleda da neizmerno paše.
Al iz naslova, da sem se mam dosti bolj rada kot včasih in tistim ki jih maš rad privoščiš vse  dobro in z njimi rad preživiš nekaj časa.
Al pa tudi to, da cenim to življenje in se tako zavedam tega groznega  "sad te ima, sad te nema"  in da poti nazaj ni...bemtiš sem malo zavila že v filozofiiranje.

Tako je včeraj zjutraj v naše stanovanje vstopila čistilka, ki je vse pomila, vse zlikala, vse počistila, vzela denar s poličke in popoldan odšla.
Medtem sem se jaz odpeljala k staršem, kjer so mi mati skuhali moje najlubše kosilo, pihali mehurčke v trebušček mojega stalnega spremljevalca in kamor so po malem kapljali nekateri drugi člani družine. Šla po princeski v vrtce, šole... in zvečer,  ko je padel že globok mrak  in so mala deca že počasi zapirala svoje veke, sama zapustila stanovanje in se usedla v avto...nenamerno tudi brez telefona.

Pot seveda prekratka! Včeraj bi se peljala do Maribora in nazaj v enem kosu...resno me je prešinila ideja  o enem krogu po obvoznici in zdajle se res ne spomnim razloga zakaj tega v resnici nisem storila.
Ne vem kaj, a vendar mora biti nekaj-da je muzka tako naglas, da ti zraven malček poskakujejo tudi notranji organi  zdravilo. Al je to tisto valovanje zvoka kitare, glasu, ki pride  iz zvočnikov, al  besedilo ki name vpliva naravnost katarzično, ali pa samo neizmerno dretje ki ga zraven izvajam.

In tko sem dobila točno tisto kar sem mi je najbolj pasalo. Nekoga da je namesto mene pospravil, nekoga da je namesto mene skuhal in nekaj časa zase.




Oh, my life is changing everyday
In every possible way



ponedeljek, 1. december 2014

Dear Santa

Sem prepričana da se je sivobradec digitaliziral...in da ne bo pomote mu sporočam:

  • http://www.ilovesciencestore.com/silver-star-campo-del-cielo-meteorite-pendant.html  -  bolj kulsko od kulskega  #starstruck  #iii  #jumpinglikealittlegirl
  •  *RingKnotsSilver925* od Fuchsia & Celeste
  •  http://www.vila-darila.si/izdelek/vratni-termoforcek-sal-viola-turkizen-zelen-crn
  • Pa copate in rokavice z ovčko
PS: sem bila letos res pridna..res




petek, 17. oktober 2014

Huda borba



Razum:Pa  sej sploh ni težko!?  Vodo daš v grelnik, vklopiš pustiš da zavre. Naliješ 120 v flašo, mal počakaš daš 4 merce in mešaš. Lej sej piše na  gor! Pa tapata ti je rekla da to nared
Emocije:Pa ne pa jaz moram dojit, pa če je blo za unidve dovolj bo tud za tega.
Razum: pa če se dere, je nesrečen pa še redit bi se mogu mal bolj...če vidiš da ni dovolj!
Emocije: ja pa bom jedla polento, kupila Uni, dojila na dve uri, več počivala...
Razum: a dej ne se farbat!  Pol od tega itak že delaš! Vse to ti bo prneslo 10 ml več kar je nesignifikantno! Pa še sekiraš se zraven kar pomeni manj mleka...veš da si v začaranem krogu k ne pelje nikampr
Emocije: ja ampak...ne smem obupat, pa protitelesa pa to...
Razum:  Ma dej že dva mesca se matraš. Nč ampak! Sej lohk enkrat po flaši naslednjič dojiš...
Emocije: /tišina in ena krokodilja po levem licu/
Razum: Boš vidla da mam prav. Ni ne prvi ne zadnji na svetu ki se ne bo polno dojil.
Emocije: /potihem cela vrsta kletvic/

Kolateralna škoda treh otrok, en poseben,en hiperaktiven, tretji lačen full drugačen...in še tega da moraš zbirat pohištvo, skuhat si nekaj za jest, kdaj tud kej pospravt, it na sprehod, v trgovino....
Komaj čakam da bom lahko začela z dodajanjem goste hrane...tam vsaj vem pri čem sem!


sreda, 8. oktober 2014

Pod kožo vsi isti



Trenutno sem v stanju, ko se mi na nevrone rahlo usedejo vsi »do good« ersi in me kljuvajo da jih mam počas že dost:

tistih k zvečer preden gredo spat vse pospravjo in ma vsaka stvar svoje mesto, zjutraj ko vstanejo najprej pospravijo posteljo
pridni ko mravljice
imajo  2  »Dober dan!«  v gostilni pri miru sedeča  vzgojena otroka  ta velik igra hokej in se uči angleščino, tamala pleše... pa še kakšne popoldanske aktivnosti. Se nikoli ne popacajo in pridejo z vrtca tko čisti, da drug dan lahko oblečejo iste obleke.
se z možem kvazi nikol ne kregajo in si pošiljajo lubčke po telefonu
bio eko, brez vegete, brez ogljikovih hidratov, vedno voda nikoli kokta, kaj šele pivo jedcev
vedno neka pametna knjiga nikoli čiklit (al se naslaja ob vsaki besedi sivine, ki jih skrivaj- da soseda ne vidi -prebere), ne bere ne Lady, ne Cosmo ne...sami pametni cajtungi
nikoli v trgovino v trenerki, vedno kot iz škatlice
nikoli ne opravlja
vedno dela za »greater cause«, pravična trgovina pa to, porabit vsako drobtinco do zadnjega hrane....

Eh sam malo ventiliram.

Krivim malo luno, malo foušijo, malo to da mi taki dajejo občutek da sem slab starš, malo 24/7 druženju z pripravnikom za gasilsko sireno, malo moj ego ki rabi božanje in malo vse ostalo.


Na koncu bom sicer ugotovila da za popoldanskimi aktivnostmi stojijo babice in dedki, pa še kakšna teta zraven in da bio eko pomeni pridelano s pridnimi rokami babice in da gospa hodi enkrat na mesec k frizerju in se tam pošteno nabere Lady, Jane in podobnih cajtungov.