Muzika je zame..svoboda. Nekaj kamor lahko vedno » in a
split of a second« uidem, pred vsem kar se okrog mene dogaja. Je najboljše mašilo za moje (včasih zelo
bedasto in zakomplicirano) razmišljanje. Nekaj kar me vsakič navdahne z energijo enako
vodikovi bombi...
Še zmeraj imam zelo lepe spomine na vsakotedenske vožne na
Štajersko in nazaj, ko smo vsi trije sedeli
na zadnji klopi v avtu in naglas prepevali pesmi s treh kaset, k jih je
fotr mel v avtu. Itak sem znala vsa
besedila na pamet.... še zmeraj jih.
Besedilo je zame esenca komada. Mogoče se zato
nikoli nisem mogla dobr poistovetit s klasično glasbo, al pa s tehnom. Obema manjka besedilo.
Takrat
seveda nismo imeli interneta, računalnik smo dobil, ko sem bla na že faksu. Če sem
hotla znat besedilo, sem komad najprej posnela na kaseto.
Že to je bil cel podvig. Kaseta je bila stalno pripravljena, ko sem slišala začetne takte sem tekla k radiu in hkrati pritisnila record in play gumb. Včasih sem imela pa jajca...in sem klicala v času glasbenih želja na radio in si zaželela tisto, ki mi je bila takrat najbolj všeč. Al pa prebrala v Stopu glasbeno lestvico Stoppops 20 in čakala da je bil željen komad na vrsti.
In potem vrtela kaseto. Sekvenco
za sekvenco in na list pisala besedilo. Se
potem kregala s sestro al pevec zapoje reče start al smart. Sem se želela učit
italjanščine...samo zato, da bi vedela o čem govorijo besedila Erosa Ramazzoti-ja.
Nekega dne zjutraj med vožnjo v službo na radiu Karoli
razlaga:
Vsak bi si moral
enkrat na dan... vzet vsaj 5 minut ...da bi se naslonil nazaj zaprl oči in
užival v muziki ... ki se mu je davno nazaj usedla v srce.
I could not agree with him
more :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar