Let`s move!

Kinetična energija je nekaj kar me navdihuje...moj software  aka možgani delujejo najbolje, če se telo v katerem so, čim več in velikokrat premika,  menja prostor, scene in ljudi. Še ena lastnost, ki jo moja siva materija ima, je da se  hitro (včasih prehitro)  prilagaja razmeram.
Tako se že po dveh dneh kavč-postelja, knjiga-TV-hrana pozicij, počitim kot bi se v moji glavi vse spremenilo v žele.
Nič nakravžljano, samo wobblybobbly stvar brez nekih razmišljanj, norih idej in iskric, kapaciteta  večplastnega razmišljanja (mešanica common sensa in IQ) je enaka velikosti mojih čevljev...žal moram priznati, da je moja noga relativno majhna.
Žal pa poleg tega ne premorem prav veliko samodiscipline in ob taki doctor`s orders lenobi nisem sposobna, da bi iz tiste bele vrečke z roza in zelenimi pikami potegnila zvezek z grabljicami in se kaj med tem naučila.

In to mi gre pošteno na živce.

Najbrž k temu privede tudi to, da se  ob premikanju sprošča serotonin in ob velikem premikanju endorfini...torej hormoni sreče...jaz pa nič čokolade da bi to nadomestila.

Pošteno na živce.

In če ne bo ukazov "višjega reda" ...."ker lahko" ni dovolj... nadaljujem v sredo tam kjer sem prejšnjo sredo končala. Because if mum`s happy...everybody`s happy!

KraHouk...govorila sem!