Odkar sem okusila brownije v tisti mali pekarnici na Čopovi
sem si jih vedno zaželela speči tudi sama. »Pa to je izi« sem izvedela od peka
bolj vešče znanke.
Zadnjič zasledim v OK
recept. In ko sem dojela da bom zavoljo
bakterij in virusov (I love them and hate them at the same time) preživela
dopoldan doma, sem na hitro preletela recept in kupila manjkajoče (vsaj mislila
sem tako).
Piše mandlji. Stojim
pred polico... OK... mleti al celi? Pojma
nimam kaj piše v receptu. Ne, ne v tistih brownijih so celi... no tam so celi
orehi in lešniki če smo že natančni. Kupim cele.
Sem v sredo počutila dosti boljše in ko je bil na TV Ribič Pepe
sem se spravla delat.
OK. 150g masla na pari stopiš skupaj s 150 g čokolade.
Ah pa kdo bo to na pari stapljal- najprej moraš zavret vodo pa čakat pa mešat
pa...! Prižgem ploščo v posodo narežem maslo, odprem predal. Aha tukaj je 100g
temne čokolade- dobra bo...hm manjka še 50g...tale z lešniki bo vredu.
Penasto vmešaj 2
jajca, 100g sladkorja, 2 žlici kakava, vanilijo in 2 žlici zmletih madljev. Jao meni...sej sem vedla da bi mogla kupit
zmlete! Snađi se Mujo...jih zmeljem kar s paličnim.. fino grobo mleti :) Pa nimam
vanilije...mah pol vanilijevega sladkorja-that`ll do the trick.
Dodaj ohlajeno zmes
čokolade in masla...šit jaz bi mogla to ohladit! Opet Mujo...prelivam iz
ene posode v drugo da se ohladi.
Na koncu dodaj dve
žlici ruma in zmešaj . Rum...pogledam rum, ki sem ga imela doma. V flaši je
bilo spodaj samo malo rjavo- barva od ruma vse ostalo je že izhlapelo...toliko
o rumu. Gledam kaj bi lahko dala notri: viski, vodka, martini, aperol...eh nič.
Gledam zmes... trda in suha ko poper (mislim, da je tistih 2 žlici madnlev v
resnici bilo 4 ali več)...eh kar malo mleka bom dodala-po občutku (zlijem vse
kar je bilo v tetrapaku).
Nato vlijemo v
pomaščen pekač, pokrit s peki papirjem. Čaki, čaki, zakaj bi mazala pekač
če imam peki papir? Kje je tle logika? Pa če že: namažem pekač in čez to dam peki
papir? Dam peki papir na pekač in
namažem peki papir?
Eh... naprej moram najt ta pekač. Da ne povem, da sem si v
osnovi pripravila ta veeelik pekač. Iščem pravokotnega...ga ni v pečici, na
nobenem običajnem mestu ni ...najdem pa okroglega...dobr bo!
Potem ugotovim da ni rešete v pečici, kamor bi jaz pekač
postavla! V resnici pa se jaz samo nisem dosti potrudila, da bi se malo
sklonila, fajn pogledala v pečico in
ugotovila. Da je rešeta skrita na navišji »stopnički«. Ok važn da je problem
rešen.
Briga me...nič ne mažem vlijem vse skupaj na direkt na peki
papir. Pečemo na 175 ◦C 35-40
minut. Pečeno ohladimo in šele nato narežemo na koščke.
Pokličem moža- kupi sladko smetano...mama je spekla
čokoladno torto!
Čemu se reče vzdržljivost
ljubezen: Čakala sem do 16h da sem mali pokazala kako je mama spekla torto.
Okroglo! Čokoladno!
»Ja! Juhu mami je spekla torto. »
Poje vso smetano in prosi fotra za za sendvič s salamo in
sirom.
PS: pečem triktrat na leto..vsakič je tako zabavno :)
Edina stvar, ki meni vedno rata odlično je torta. Okrogla. Čokoladna. Nutelina. Bravo za bravnije, tega se pa jaz ne grem :) Namreč, nič drugega kot le zgoraj našteto meni v pečici ne rata. Je pa lepa in okusna na pogled tale tvoja browniecake :) Mnjam!
OdgovoriIzbrišiPetra so bli tud dobri...vsaj meni! Mogoče za otroke res malo preveč grenki zaradi temne čokolade. Priznam da torte sploh še nisem delala...jih vedno peče moja mama. Ja nutelino tus ona nardi full dobro.
OdgovoriIzbrišiPozdravčke:)