Prijateljica...to sem rada, pa vendar premalokrat izpolnim te prijetne obveznosti. Vem zakaj...se mi prevečkrat vklopi obrambni mehanizem...se
trudim izboljšat. Drage moje...jaz
nimam časa it za 3 tedne v Vietnam...če gre pa katera za 3-5 dni na Norveško pa
takoj!
Najslajše so tiste«kavice«
zvečer, ko vem da tega časa nobenemu ne kradem...ko otroci mirno spijo s svojim
odhodom moža ne obremenjujem preveč.
V teh večernih urah
sem spoznala, da se je velikim približno
moj letnik lani dogajalo vse živo (večinoma se je podiralo kot domine)...ki pa
je vednar vsem dalo eno veliko spoznanje al pa lekcijo...call it anyway you
want!
Da je tranzicija iz mladenke (gospodične v svojih rosnih 25h)
v odraslo osebo zaključena...ready or not! In jaz res nisem bla ready!
Pa ne mislim, da se nisem imela za odraslo odgovorno
osebo...ampak v tem času so bile prioritete drugje. Zunaj ne znotraj, in tako
so prišla spoznanja od zunaj in ne od znotraj. In notranjost znakov sploh ni
prepoznala. Pol pa kar naenkrat- rock
bottom!
Fakšitdrek!
Vse okrog tebe teče, se premika...ti stojiš. Stojiš in se probaš umestit v sliko, film ki okrog tebe
teče.
Se še umeščam...tokrat od znotraj navzven...z nasmehom na obrazu in sijajem v očeh.
Ni komentarjev:
Objavite komentar