Danes recimo sta šla na plavanje.
Dete...navito, nabrito, rebel...če hočeš da se umiri se moraš ti njej podrediti oz mislit na to, da jo umiriš s tistimi stvarmi, ki jih ima ona rada...ker nje to da bi se malo usedla na klopco in umirila...zakaj če lahko teče po hodniku (to je itak boljše kot sedeti kar tako na klopci)?
On...opomin, ukor pred izključitvijo in izključitev brez možnosti ugovora.
Nista prišla do bazena.
Žalostni pri hiši 3 - oba policaja in gospodična.
Bad cop ker je sploh moral uporabiti svoje vzgoje ukrepe... good cop ker sta se druga dva kregala in ker dete ni šlo na plavanje iz katerega pride - zaradi tega ker se tam znori, porabi energijo in se ima fajn - popolnoma drug in ubogliv otrok pa še plavat se uči zraven... in seveda gospodična.
Tudi zato, ker bi s tem, ko bi otrok šel na plavanje oba policaja pridobila eno uro zase...kar je veliko vredno...s tem ko kaznuješ dete dejansko kaznuješ še sebe.
Jebatga...vsakič posebej ko se greš tako vzgojo računaš "cost - benefit"...in včasih gledaš na kratek rok in popustiš, spet drugič računaš na to da se ti bo obrestovalo čez nekaj časa in greš v borbo...
Najhuje je to ker se- po ne vem kakšnem ključu- spomneš kako si bil včasih na drugi strani...kako so bli tvoji starši policaji in ti tisti rebel...in ti ni všeč ker veš kako si se ti takrat počutil...in ne moreš ven iz tega.
Točno vem, da mi vsak dan nastavlja ogledalo, da vsak dan bere iz knjige ki sva jo midva napisala, uporabi besede ki sva jih midva njej že stokrat rekla...in vsakič ko jih prepoznam si dam en tak "look and change " post-it listič na čelo.
Če tvoj način ne da pravega rezultata, spremeni način, se pravi spremeni sebe...easier said than done!
...preživljam večer s slušalkami v ušesih
