12

...time takes it's toll, but not on the eyes...

Še otrok

22 let samoodgovornosti

16 let finančne neodvisnosti

15 let ne več pod isto streho...

...pa še zmeraj...

Delam stvari,  nič ne povem in se zraven sprašujem: 

Kaj bo mati rekla?

Mama mia....
 let me go!

No fuss, no mess, no trouble.

Pojma nimam kateri letnik je bil...al drugi al pa tretji. Si mislim da nam je kdo prej kaj povedal da bo prišel-ne vem, ne spominjam se. 

En dan je prišel.  Saša -suh, rjavolas fant. V razredu nas je blo  že 36. Dejansko ni blo ne stola ne mize proste. In lepo je  prfoksa dala zraven naju z Robijem, od strani mize, v zadnji vrsti na sredini, en stol. Saša se je usedel, zvezke smo mal porazdelili po mizi. Gledal je mojo knjigo in berilo, ker svojih  ni imel.   Men se to ni zdelo nič takega. Prou fajn se mi je zdel, da smo trije za eno mizo.

No fuss, no mess, no trouble.

Vem da je bil bolj tih, ni veliko govoril...no vsaj na začetku ne.  Pa da so mu tisti k so mel babice od dol malček prevajali.

Kaj je bil po religiji pojma nimam- ker to nobenega ni zanimal! 

No fuss, no mess, no trouble.

Mislim da je šel ob koncu tistega letnika v drug razred  (mislim da g al pa d...ne vem več, pa sej ni važn) kjer je bila zanj prosta vsaj polovica mize.

No fuss, no mess, no trouble.

Jimmy Hoffa, moja škatla

Bila je prva škatla z oblekami. Na njej je pisalo:

Zimske obleke, Služba. 

Torej stvari, ki jih letos aprila nisem potrebovala.  

 Še zmeri jo imam pred očmi. Točno vem kakšne velikosti je bla.  Vem, da jo je prijel in nesel v avto. Najbrž je prišla tud do sem. Pol pa...gone, vanished, udrla v zemljo... 

Pregledali vse sobe, kote in kotke v notranjosti.  Ni.

Pregledali staro bivališče. Ni.

V RK al Humano tud ni šla, ker v ta dva kontejnerja smo metali samo vreče. 

A kako, da sem šele zdaj opazila?

 Hja. Zvečer sem hotla prštimat kaj bom jutri obleka, k bom šla v službo. Sem si zamislila točno določene temno modre hlače in črtasto majico z ¾ rokavi. Pregledala vse in ju ni blo nikjer v omari. Potem se spomnem na zimske tople puloverje. Glejgazlomka...tudi teh ni. In moje smučarske hlače...ni.  In iskanje se je začelo.

Zdej študiram, če bi si dala tud jaz z bagrom prekopat  travo. Mam en občutek, da tud pri meni ne bo nič.

Pa tud ura bagra je draga, da bo skor isto, k če se odpeljem v en trgovski center in  obnovim zalogo...in ne to mi ni v največje veselje na tem svetu